Olimpijske igre so že več kot 100 let največje druženje športnikov z vsega sveta. Kljub temu da je v zadnjih desetletjih tekmovalnost daleč na prvem mestu, igre še vedno potekajo v skladu z načelom barona Pierra de Coubertina, ki je kot ustanovitelj olimpijskih iger sodobne dobe izrekel znameniti stavek: "Važno je sodelovati in ne zmagovati." Verjetno to sploh še nikoli ni bilo tako pomembno kot letos. Svet se je namreč zaradi pandemije znašel v izjemno težki in nepričakovani situaciji. In prav zaradi tega olimpijske igre v Tokiu predstavljajo nekakšen žarek upanja, kot se je izrazil predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach. Toyota je že pred nekaj leti postala sploh prvi mobilnostni partner Mednarodnega olimpijskega komiteja, Mednarodnega paralimpijskega komiteja ter številnih nacionalnih komitejev. Poleg tega pa je tudi globalni partner iger v Tokiu. Pravzaprav gre za enega izmed največjih in najbolj kompleksnih partnerstev v zgodovini. Korporacija Toyota je vzporedno z pripravami na igre začela tudi svojo preobrazbo iz klasičnega avtomobilskega proizvajalca v dobavitelja trajnostnih mobilnostnih storitev. Prav za igre v Tokiu so zasnovali številna samovozeča in okolju prijazna brezemisijska vozila, s katerimi napovedujejo prihodnost mobilnosti, ki ne bo nikogar izključevala. Na ta način spodbujajo demokratični dostop do mobilnosti ne glede na spol, raso, starost in morebitne telesne omejitve. Prepričani so, da je svoboda gibanja ključna za to, da lahko ljudje najdejo in izklešejo svoje talente ter uresničujejo svoje sanje in nemogoče spremenijo v mogoče. Zato so ustanovili tudi takoimenovani Global Team Toyota, ki ga sestavljajo številni športniki in parašportniki z vseh koncev sveta. Na igrah bomo skupaj stiskali pesti predvsem za to, da bodo njihove sanje postale resničnost in da bodo njihove zgodbe v navdih vsem tistim, ki še zbirajo moč in pogum za odločilni prvi korak, s katerim bodo začeli svojo "nemogočo" zgodbo. Vsakdo jo nosi v sebi, potreben je le tisti prvi impulz, ki jeziček na tehtnici premakne v pravo smer. "Navijali bomo za člane Global Team Toyota, ne glede na to, pod katero zastavo tekmujejo. Osebno bom za njih navijal kot za svoje otroke, ko so nastopali na šolskih tekmovanjih," se iger veseli Akio Tojoda, predsednik Toyota Motor Corporation. Navijali pa bomo tudi za slovenske olimpijce in paralimpijce. Tokrat imamo v Tokiu izjemno močno ekipo in tudi nekaj resnih kandidatov za medalje. Zaradi tega lahko upravičeno upamo, da bodo za slovensko odpravo igre v Tokiu 2020 tako uspešne kot so bile leta 1964, ko je v japonski prestolnici krajleval legendarni gimnastičar Miroslav Cerar, ki je takrat v velikem slogu osvojil zlato medaljo na konju z ročajem in bronasto na drogu. Eden izmed najboljših slovenskih športnikov je tokrat v Tokiu vodja naše reprezentance, sicer pa je tudi ponosni ambasador znamke Toyota. OLIMPIJSKE ZANIMIVOSTI MASKOTI – MIRAITOWA IN SOMEITY Junaka Olimpijskih in Paralimpijskih iger v Tokiu bosta tudi maskoti Miraitowa in Someity. Miraitowa je uradna maskota Olimpijskih iger v Tokiu 2020. Njeno ime izvira iz japonskih besed mirai (prihodnost) in towa (večnost). Someity je uradna maskota Paralimpijskih iger v Tokiu 2020. Tudi njeno ime ima pomen v japonskem jeziku: beseda someijošino označuje posebno vrsto češnjevega cveta, hkrati pa je tudi fraza, ki pomeni "tako mogočen". LONDON 2012 JE BIL ZGODOVINSKI TRENUTEK ENOTNOSTI. Prehodile so dolgo pot od golih tekmovalk in nevključenih športnic do današnjih polnopravnih članic olimpijskega gibanja. V tem oziru so bile londonske igre 2012 prelomne. Zaradi mnogih dejavnikov jih lahko poimenujemo kar ženske igre. Zakaj? To so bile sploh prve poletne olimpijske igre v zgodovini, na katerih so ženske lahko tekmovale prav v vseh športih. Vsaka država udeleženka pa je na igre v London poslala vsaj eno športnico. PRVE PARALIMPIJSKE IGRE Prve Paralimpijske igre so bile na sporedu v Rimu 1960. Takrat so na ta način vojnim veteranom omogočili rehabilitacijo in jim dali priložnost za tekmovanje. Že pred tem so športniki z različnimi telesnimi omejitvami nastopali na nekaterih olimpijskih igrah. Ko so bile leta 1904 olimpjske igre na sporedu v St. Louisu, je gimnastičar George Eyser, ki je nastopal z leseno nogo, osvojil kar šest zlatih medalj. Danes imajo vsi športniki invalidi možnost nastopanja na paralimpijskih igrah. Leta 2014 je egiptovski namiznoteniški igralec Ibrahim Hamato, ki je brez rok in nog, postal svetovni prvak v para namiznem tenisu, tako da je lopar držal v ustih. SIMBOL PRIJATELJSTVA Ko je leta 1936 na igrah v Berlinu temnopolti atlet Jesse Owens osvojil štiri zlate medalje in osmešil nacistične oblasti, sta dva skakalca v višino s palico spisala povsem drugačno zgodbo. Japonska prijatelja Suhei Našida in Sueo Oe sta dosegla povsem identičen izid. Potem naj bi dodatna serija določila, kdo bo nosilec srebrne medalje in kdo bo dobil bronasto medaljo. Prijatelja sta zavrnila ta scenarij in sta svoji medalji prerezala na pol ter tako ustvarila novi medalji prijateljstva. OLIMPIJSKI OGENJ VEDNO GORI. Bila je na Trgu sloge v Parizu, bila je na razburkanem morju in celo v vesolju. Premagala je močne vetrove in huda neurja. Ne motita je ne hud mraz in peklenska vročina. Pravzaprav je odporna na še tako surove vremenske razmere. Olimpijska bakla je bila povsod. Če bi se slučajno zgodilo, da bi ugasnila, je vedno pri roki rezervna, ki je bila prav tako prižgana v Grčiji. Nikoli ni oddaljena več kot 30 sekund. KAJ PREDSTAVLJAJO OLIMPIJSKI KROGI? Pet olimpijskih krogov simbolizira pet celin našega planeta. Njihove barve pa so bile izbrane zato, ker se najbolj pogosto pojavljajo na zastavah večine držav udeleženk. IMENA ZMAGOVALCEV SO VTISNJENA V STENE STADIONOV. Dobitniki medalj niso le del zgodovine držav, ki jih zastopajo, temveč so tudi pomembni tvorci olimpijske zgodovine. Imena zmagovalcev so vedno vklesana v zidove stadionov. Na ta način je njihova zapuščina za vedno vklesana v kamen. TRADICIONALNI UGRIZ OLIMPIJSKE MEDALJE Verjetno se opazili, da številni športniki na razglasitvi zmagovalcev simbolično ugriznejo v svojo medaljo. Le zakaj to počnejo? Ta tradicija sega daleč v preteklost, ko so trgovci na ta način preverili, da so kovanci iz prave kovine oziroma da niso iz svinca. Kovanec iz svinca bi bil namreč mehak in bi se v njem poznala sled zob. V kovancu iz zlata ali srebra pa seveda ne. Olimpijske medalje niso iz zlata, so pa pozlačene s pravim zlatom. V resnici so v glavnem izdelane iz srebra. Tako je bilo včasih in tako je še danes. Zadnjič so bile izdelane povsem iz zlata na igrah leta 1904 v St. Louisu.